ponedeljek, 16. april 2007

A bomo šli jadrat za konec šole?

Tole vprašanje sem dobil včeraj pri kosilu. Najbolj sem bil presenečen, da mi ga je zastavil mlajši sin.

Poba do sedaj ni kazal pretiranega navdušenja nad jadranjem. Sicer je že bil nekajkrat na jadrnici, ampak hudega navdušenja ni kazal. Njega pri jadranju zanima le kopanje, sladoled, igranje kart in podobne aktivnosti. :)

Lani smo bili s prijatelji na krajšem izletu (ob koncu pouka) okoli Kornatov, kjer je lahko ta' mali prej opisane aktivnosti izvajal do onemoglosti. :) Očitno so mu zelo ostale v spominu.

Ampak nekaj drugega me je bolj fasciniralo. Fant o tem izletu skoraj celo leto ni rekel niti besede, pa mu je bil očitno vseeno všeč.

To lastnost otrok sem že večkrat opazil. Včasih so za naše "starševske" ali "odrasle" pojme zelo pasivni, nič jih ne zanima in podobno. Potem pa te presenetijo kot strela sredi jasnine. Zelo zanimivo. Ob našem jamranju, da so otroci nemotivirani in podobno, je takšno odzivanje otrok zelo dobrodošlo. Očitno se vzorci obnašanja zelo hitro menjujejo in prilagajajo trenutnim vplivom družbe, pa tudi tehnike.

Tole bo vse, treba bo delat. :)

Ni komentarjev: