Prvi vikend

Severovzhodna Slovenija

Vsako novo pridobitev je potrebno prej ali slej preizkusiti. Pretekle dni so kolegi, znanci in sorodniki le firbec pasli po našem AD (avtodom). Po krajšem predstavitvenem izletu v Ljubljano (sorodniki), smo se ta vikend odpravili v severovzhodni del Slovenije.

V soboto smo bili na trgatvi blizu Gornje Radgone pri sorodnikih (priložnost smo izkoristili za napolnitev hladilnika z grozdjem in sokom; naše želodce pa s kosilom). :) Seveda je njihov vinograd bolj hribih in tako sem se že na prvi vožnji srečal z zahtevnimi pogoji za vožnji ADja (vožnja v hrib, pa ozka cesta in podobno). Z osebnim avtomobilom je tista cesta pravi hec. Popoldan smo se odpravili mimo term Banovci do kampa v termah Lendava. Najprej veliko pozitivno presenečenje. V kampu parkiramo nasproti sodelavca in dobrega kolega. Seveda debata in dobra kapljica takoj padeta. Ko se spoznamo še s kampom, se odpravimo v bazene do poznega večera. Užitek!!!

Po prvi prespani noči v AD vstanem precej zgodaj in najprej stestiram gretje AD ter pripravo tople vode. Ker nisem računal na morebiten hrup grelca, zbudim celo familijo. Seveda sem si prislužil grde poglede. Ampak voda se je zagrela in AD je postal prijetno topel (spanje posadke se je podaljšalo). :)

Po zajtrku skočimo še v bazen. Pred poldnevom se poslovimo in odpravimo nazaj proti Celju. Ker sem želel preizkusiti moje sposobnosti in mi sobotni test ni bil dovolj, se odpravimo po daljši poti. Peljali smo se mimo Razkrižja in Ljutomera, nadaljevali smo preko Jeruzalema do Ormoža. V ptujskih termah se ustavimo za kosilo (Pizzerija Beli vitez - priporočam). Pot nadaljujemo skozi Rogatec do doma.

Pri Jeruzalemu natančneje pri Železnih Dverih se ustavimo in si ogledamo okolico.

Šefica preverja, če sem AD dobro parkiral.

Še pogled z druge strani.

Zaščitni znak vinorodne pokrajine. Žal je to samo maketa, pravi so v okolici živahno klopotali.

Da ne bo na slikah samo tihožitje. :)
Vinograd pri vinogradu.

Brez komentarja.

Dokaz, da sem AD parkiral v dobri družbi (seveda mislim na sod). :)

---
Na izletu smo prevozili 310 km v 6 urah in 30 minutah.
Približni stroškovnik (nočitve, cestnine, obisk gostišč in drugi stroški - brez goriva): 80 €.

Nekaj imam

:)

Pa sem ga pripeljal domov. Naš avtodom.

Popoldan sem ga prevzel na servisu od prejšnjega lastnika. Vožnja domov je bila hitra in enostavna. Tempomat resnično olajša vozniku delo za volanom. Seveda so doma navalili sosedi in takoj sem moral razkazati notranjost in vse kar še zraven paše.

Ker se je pač treba považiti, smo se v družinski zasedbi zapeljali še do kolegov (tudi avtodomarja). In seveda spet razkazovanje in tako naprej. Ker je ženski del zasedbe zeblo, sem preizkusil še gretje. Deluje! Ostalo še pride na vrsto. :)

Slike AD bom objavil kasneje.

:) :)

Promet - nove kazni

Danes mi je pritisk dvignil komentar voditeljice oddaje Svet (A kanal; 29. 8. 2007; 18.00) glede predloga novih kazni v prometu.

Sprašuje se, kako bodo ubogi ljudje plačevali kazni, če bodo v naselju peljali 80 km/h (kazen je 1000€ in kup točk) ali več? Halo? Ubogi? Kje pa!! Kdo pa sili voznika, da vozi tako hitro. Naj si bjonda (ni blond, ampak take stresa, da jo lahko bjonde tožijo) naštima možgane na pravo frekvenco. Vem da je Svet rumena napumpana oddaja, ampak kar je preveč je preveč. Tudi fant, ki so ga kazali je revež in se mi smili. Ampak kriv si je sam, ker je vozil motor brez čelade. To da ga kažejo v oddaji je višek arogance do človeka in njegovega dostojanstva.

No da se vrnem nazaj na hitrosti. Pamet v glavo, rokavice na roke in lahko nogo pa omejitvah, je moj nasvet. Tako ne bomo filali proračuna!! Vsak voznik, ki pelje hitro je sam kriv in naj tudi sam plača. Tudi sam sem že plačal, pa nisem nič jezen, sam sem bil kriv.

Nekaj bi imel #3

Pa bom imel. :)

Naslednji teden domov pripeljem avtodom (v nadaljevanju AD) in se aktivno pripravljam na potepanje. Seveda bom tule tudi objavljal, če bom kakšno pametno relacijo našel.

In kateri bo tale novi? Sicer ni več najmlajši in je tako že prebolel vse otroške bolezni (beri prejšni lastnik je popravil napake). Rojen je bil leta 03 in ima vse kar mora AD imeti za šoferja in udobja za potnike zadaj. Prevažam lahko 6 potnikov in toliko jih lahko tudi spi. Za dva moram sicer podreti jedilni kot, štirje pa imamo postelje.

Danes še nimam slik. Te objavim, ko ga pripeljem domov.

Aja, ker finance niso neomejena zadeva, prodajam čoln. Če kdo kupi, naj se javi. :)

Golte

No tudi mene je zanesla pot na okoliške hribe. V sredo, 15. 8., smo se z družbo odpravili na Golte.

Na Golte lahko prideš na dva načina. Lenobni (gondola) in aktivni (peš). Mi smo izbrali zadnjo možnost. Ker pa lenoba vseeno ne počiva, smo se z avtomobilom odpeljali malce bližje Mozirski koči.

S parkirišča smo se odpravili peš, skozi gozd (lahko bi tudi po cesti), do naše prve postaje pri Mozirski koči. Pot smo nadaljevali mimo Alpskega vrta in Hotela Golte, kjer je tudi zgornja postaja gondole, do koče pri Treh Plotih. Nadaljevali smo mimo zgornje postaje sedežnice Smrekovec in po smučišču nazaj do hotela. Od tu smo se pa odpravili po cesti nazaj do avtomobila.

Pot, ki smo jo prehodili, sem označil z modro barvo. Sicer ne zgleda nič posebnega, vendar smo prehodili preko 7 km (GPS deluje). Sprehod je zelo prijeten in prav sproščujoč, ko si lahko ogledaš okoliške hribe (Raduha, Uršlja Gora, Peco, in tako naprej) in kraje v dolini.

Zelo lepo.

Moram priznati, da pa me je prvi vzpon malce zdelal. To je bil moj prvi malce bolj resen pohod pa lanski operaciji (obvezno mirovanje oz. počivanje dober mesec dni in tudi kasneje se nisem smel preveč naprezati) in sem imel malce sape. Ampak se je splačalo.

Dopusta je konec

Dopust se je na našo veliko žalost zaključil. Domov smo prišli celo predčasno, ampak o razlogih kasneje.

Letos smo izbrali kamp Oaza Mira v kraju Drage. To sicer ni največji kamp, ampak zelo lepo urejen in, kar je še pomembnejše, prijaznim osebjem. Kamp smo izbrali že dve leti nazaj, ko smo iskali mesto, ki bi nam omogočalo krajše izlete s pomočjo čolna. Predvidevanja so bila pravilna in letos smo čolnarili po okoliških otokih in zalivih. Bilo je super.

Čeprav smo se že pred odhodom na dopust odločili, da bomo čoln prodali, mi je kar malce težko po tako dobrem dopustu. Torej, če koga čoln zanima si naj pogleda oglase na Bolhi in Mornar.net. Pa še slika:

OK, EPP sem opravil. Pa gremo na opis dopusta. :)

Na dopust smo odšli 17. 8. 2007. Zjutraj, okoli 6. ure, smo se odpeljali iz Celja in okoli 13. ure prišli v kraj Drage, v naš kamp. Naše popotovanje je bilo malce daljše, ker je bila celotna "kompozicija" na cesti dolga slabih 10 m in smo večkrat počivali, pa tudi hitrostnih omejitev sem se moral držati. Na spodnji sliki je pogled na kraj Drage. Zelo luškan in lep kraj.


Na spodnji sliki pa je pogled na plažo kampa z morske strani.

Po uvodnem naporu (postavljanje šotora in priprava čolna) smo se predali lenarjenju. Še noben dopust do sedaj nismo tako aktivno lenarili. OK, mogoče je bila tudi kriva vročina, ki je pripekala in pripekala in ... Vseeno je bilo super. No nekaj dogodkov pa je bilo vseeno, naj jih na kratko opišem:

• praviloma vsako dopoldne kopanje s čolnom v enem izmed okoliških zalivov ali otokov
• s sinom (starejšim) sva obplula otok Vrgada - sicer nič posebnega, ampak na tem dopustu je bilo :)
• potres, ki je bil 19. 7., smo čutili, čeprav smo bili pri šotoru (bobnenje in tesenje)
  
• obisk kolegov iz šole
• ogled sončnega zahoda s hriba nad Dragami
  

• ogled dirke Formula 1; ena najboljših, pa sem imel s seboj le staro ČB televizijo - groza

• prihod sorodnikov (tudi nesreča ne počiva) :) :)
• in "napad" orkanske burje (ZELO močna, sunki tudi preko 100 km/h)
  

Kot sem že zapisal, smo domov odšli predčasno. Nobena zgoraj opisana nadloga nas ni pregnala, le enostavna bolezen. Z mlajšim sinom sva v ponedeljek, 30. 7., dobila precej veliko temperaturo in smo se glede na vremensko napoved odločili, da spakiramo. Tako smo se v torek proti opoldnevu odpravili in pozno popoldan prišli domov.

Kljub vsemi je bil dopust zelo prijeten in tisti pravi, za filanje baterij.

Hmmm, le čolna mi je žal, ampak bo. :(
Avto-domove že ogledujem :)

Končno

Še maturitetna spričevala podelimo in sem prost. Jutri (ponedeljek, 16. 7.) popoldan preneham razmišljati o službi, možgane dam na off in "pesa" na stražo. :)

Lepe počitnice ali dopust!

Kaj bom na dopustu doživel, pa bom napisal enkrat sredi avgusta. Hmja, tudi računalnik si je zaslužil nekaj prostega časa.

Ob koncu pouka? Na jadranje!

Pa smo jadrali. :)

V enaki zasedbi smo na jadranje ob koncu pouka odšli že drugič. Bilo je super.

Bo najbolje, da naš kratek dopust opišem korak po korak.

Na pot smo odšli v petek, 22. 6., opoldan, ko smo zaključili z obveznostmi. Moji družini je uspelo, da smo se iz Celja prvi spravili na pot, ampak smo na cilj (Mali Lošinj) prišli zadnji. Med potjo smo imeli okvaro zavor in sem se oglasil na servisu v Ljubljani. Seveda brez čakanja ni šlo, ker je bila gneča. Ko so napako (če se ne bi oglasil na servisu, bi verjetno čez nekaj kilometrov klical vlečno službo) popravili, smo se odpravili naprej in v marino prispeli malce po 21. uri. V boljšo voljo me je spravil pogled na lepotico, ki nas je čakala na vodi - Elan 434 Impression. Wiii. Yee.


Kolegi, ki so nas prehiteli, so se na barki že namestili in napolnili hladilnike ter omare. Ni ga čez hladno pivo, ko se pripelješ na cilj. :)

Še nekaj besed o marini. So nov ponudnik na Lošinju in obljubljajo, da bodo ponudbo še širili. Ob pogledu na zvezdnato nebo in s hladno pijačo v roki smo ugotovili, da je lega marine super. Najbližji otoki so le nekaj milj vstran in jih lahko dosežeš ob skoraj vseh vremenskih stanjih (seveda ob upoštevanju vseh robnih pogojev). Pa tudi bližnji zalivi nudijo možnost "skrivanja" v primeru težjih vremenskih pogojev.

sobota, 23. 6. 2007

Po kratki noči, sem še formalno prevzel jadrnico in smo malce pred 9. uro odpluli dogodivščinam naproti. Že v ustju v zaliva nas je pričakalo živahno morje. Preko noči je namreč preko Lošinja in Cresa prešla fronta in smo imeli zjutraj še vedno visoko morje in srednje močan veter. Po skoraj letu dni sem potreboval nekaj časa, da sem se spet sinhroniziral z morjem, vetrom in jadrnico. Kot pravijo: "Kar se enkrat naučiš, nikoli ne pozabiš". Ker zajtrka še nismo pojedli in je morje bilo še čudno (ker je vetra zmanjkalo, je nastala "čorba"), smo se skrili v zaliv Krivica. Otroci so seveda postanek takoj izkoristili za namakanje v morju. Zaliv je nudi zaščito proti skoraj vsem vetrovom in severovzhodnik, ki je pihal, nas pri zajtrku ni motil. Ob pogledu na "ribjo farmo" pod jadrnico, sem se po kopanju spravil na ribolov. Žal sem ujel samo eno orado, potem pa smo me napodili na zajtrk in nadaljevanje poti. Riba (potencialna prva kandidatka za večerjo) je romala nazaj v vodo. Šmrc.

Pot smo nadaljevali okoli 12.30. Vmes se je veter polegel in morje umirilo. Pognali smo motor in se skozi kanal med otokoma Ilovik in Sv. Petar odpravili na ogled zaliva Paržine, ki ga je priporočil g. Arman (direktor JADRANKA yachting, d.o.o.).

Resnično je čudovit zaliv in se ga splača obiskati. Po postanku (2 uri namakanja v toplem morju) smo se popoldan odpluli na otok Olib, kjer smo si pred pristankom in privezom ogledali še zaliv pri otočku Kurjak. Ta nas ni prepričal, zato smo se hitro pobrali v Olib. Tukaj smo našli zanimivo gostilnico Amfora, ki pa ima precej zasoljene cene. Ampak hrana je bila odlična. Okoli polnoči se odpravimo spat. Vendar sem imel eno oko ves čas odprto saj me je domačin opozoril, da lahko od severozahoda pride nevihta (nevera), ki je v pristanišču lahko precej huda. Posadko obvestim kaj nam je narediti v primeru nevihte. Vsi varnostni ukrepi so bili na srečo odveč in noč je bila mirna.

nedelja, 24. 6. 2007

Okoli 7. ure z Borutom vključiva motorje in odplujemo v zaliv Sv. Nikola na Olibu na zajtrk. Vendar nas je pričakalo negativno presenečenje. Morje je bilo umazano in pričakale so nas ose. Odločili smo se, da smo prišli uživat in ne borit proti osam ter se kopat v umazanem morju. Odplujemo naprej do zaliva Mavrela na otoku Ist. Tu je bilo okolje veliko bolj prijazno in smo si privoščili izdaten zajtrk in krepko dozo jutranjega kopanja.

Ob 11. uri odplujemo naprej. Razvijemo jadra, za krmilo posadimo Marjana in odplujemo. Ampak vetra je kmalu zmanjkalo in motoriramo naprej do otoka Tramerika, ki je na vzhodni strani otoka Molat in se zasidramo ob severni obali v enem najlepših zalivov, kar sem jih do sedaj obiskal. V zalivu nismo bili sami. Pričakali so nas domorodci - galebi, ki so ves čas imeli svoj show.

Po 15. uri odplujemo naprej. Ker je vetra zelo malo, poženemo motor in se odpravimo na ogled ladijske razbitine nad Dugim Otokom.

Ker smo na zahodu opazili čudne meglice, se hitro odpravimo na vzhodno stran otoka Molat in se odpravimo v zaliv Zapuntel prenočit na bojo. Privežemo se okoli 18.30. Večerjo so naše vrle kuharice (Cvetka, Suzana in Karmen) pripravile na barki. Špageti in solata so vedno prava izbira.



ponedeljek, 25. 6. 2007

Zjutraj nas prebudi jugovzhodni veter. Z Borutom spet opraviva jutranji premik (izplujeva ob 6.40) v zaliv Gripanica na otoku Škarda. Vendar imamo to nesrečo, da je zaliv odprt za južne vetrove in zajtrk ni bil preveč udoben. Zaradi tega se ob 8.45 odpravimo že naprej in ulovimo zelo ugoden veter in razpnemo jadra. Na žalost tistih, ki pozno vstajajo smo odrasli moški težili z jadranjem do zaliva Nozdrva na severu Premude. Tako so zaspanci dobili zajtrk šele ob 11. uri.

V tem zalivu pa smo imeli prvi problem. Globina morja je bila precej velika, pihal je južni veter, muljnato dno in sidrna veriga ni imela oznak. Tako sem prvič na jadranju doživel, da nam je sidro zaoralo - mi smo lepo papcali, veter pa nas je odnesel nekaj metrov stran. Da pa je bila mera polna se je ob dvigu sidra, sidrna veriga zataknila in sem moral kar nekaj minut manevrirati z jadrnico na mestu, da sta Borut in Marjan rešila problem. Nato smo ponovili sidranje in dokončali začeto. :)

Ker je bil veter še vedno močan, smo se odjadrali proti Lošinju. Ker smo imeli še dovolj časa za vračanje jadrnice, smo se ustavili še v zalivu Balvanida na otoku Lošinj, da v miru pripravimo jadrnico za oddajo. Ta zaliv spada tudi med bolj varne, le proti zahodnim vetrovom je malce bolj izpostavljen. Seveda ne smem pozabiti, da smo med plutjem zagledali tudi delfine. Sicer to pot niso bili razigrani kot pred leti, ko smo jih srečali pred medulinskim zalivom, ampak pogled na njih je vedno lep.

Zaliv Balvanida poleg varnega sidranja ponuja tudi lepo okolico. Zagotovo ga bom še obiskal.

Pred odhodom smo ugotovili, da je tudi tukaj polno rib (mislim, da so bile orade), ki smo jih nahranili s smokiji. Dobesedno iz rok so nam jedle. Škoda, da nismo imeli v načrtu še ene večerje. To pot bi ribe pristale na našem krožniku.

In tako je prišel čas, oddaje jadrnice. Pred tem smo seveda še napolnili rezervoarje in pospravili našo "navlako".

Proti domu smo se odpravili okoli 19. ure. To pot so zavore zdržale. :)

Pa še naše gasilske slike:

---

Še poročilo:

• prepluli okoli 95 nm
• približno 26 urah

Pa sem končal

V soboto, 16. 6. 2007, sem dobil potrdilo, da sem opravil ravnateljski izpit (Šola za ravnatelje). Treba se považit. :)

Pot do tega izpita je zanimiva in na trenutke tudi naporna. Predvsem takrat, ko je bilo potrebno poskrbeti za pravočasno oddajo seminarskih nalog. Drugače pa sem se naučil kaj vse je potrebno poznati in obvladovati kot ravnatelj. Veliko teh znanj pa bi morali imeti tudi učitelji, ki bi jih lahko uporabli pri svojem delu. Nobenega izmed šestih področij ne morem posebej izpostaviti, vsa so bila zanimiva in aktualna. Da je bilo tako, se moram zahvaliti predavateljem Šole za ravnatelje, ki so svoje delo opravili super. Poleg tega pa so bili pripravljeni tudi odgovarjati na naša vprašanja, ki so se nam porodila v našem neposrednem delu kot učitelji ali kot pomočniki ravnateljev.

Seveda pa je vsako izobraževanje lažje in uspešnejše, če je skupina sestavljena iz "pravih" ljudi. Ta naša skupina šR4, je bila resnično posrečena kombinacija posameznikov iz različnih stopenj v vzgoji in izobraževanju. Danes (17. 6.) na after party smo ugotovili, da smo se takoj ujeli in tudi razumeli. Vedno smo skupaj hodili na kosila in večerje v času izobraževanja (praviloma od petka do nedelje), uporabljali e-učilnico, si izmenjavali ideje in izkušnje. Kot smo lahko ugotovili se vse skupine (vsaj v tem šolskem letu) niso tako ujele. Dogovorili smo se, da stike ohranimo. Pa ne samo v e-obliki, ampak v realni. Tako so padale ideje o tem, da bomo dobivali na piknikih, jadrali in pa seveda tudi sodelovali ter izmenjavali izkušnje glede našega profesionalnega dela.

Pa naj na hitro opišem kako je bilo v soboto. Popoldan smo predstavili zadnje seminarske naloge. Kot je bilo pri nas običajno, smo spet zavlekli naše predstavitve z dodatnimi vprašanji in pojasnili. Tako smo imeli približno slabo uro, da smo se pripravili (nadeli malce bolj svečano opravo) na podelitev potrdil. Začetek podelitve potrdil se je začel ob 18. uri s krajšim kulturnim programom. Ker je skupin veliko, so nam podelili potrdila v okviru posamezne skupine. Seveda smo morali takoj narediti gasilsko sliko. Pa si nas oglejte. :)

Zatem pa je sledila svečana večerja in zabava s plesom do 24. ure.

Kaj pa kasneje? Kot sem se že važil, da smo ok in oh skupina, smo si seveda pripravili svojo zabavo in nadaljevali. Sicer plesali nismo, smo pa imeli plodne debate z dodatkom (Jernej hvala). :) Tako smo se v postelje spravili v bolj čudnih urah - vsaj za fosile :). Pa tudi današnji piknik (Vesna še enkrat hvala za povabilo) smo začeli bolj počasi. Tudi glede pijače nismo bili zahtevni, večina se je v začetku zadovoljila z vodo. :) Kot se za piknik spodobi smo tudi nekaj svinjskega in perutninskega obrnili na žaru. Kljub začetni "zavori" je prehitro prišel popoldan, ko smo se morali odpraviti domov.

Jep, fino je bilo.

Predno zaključim pa se moram zahvaliti vsem, ki so mi omogočili udeležbo na izobraževanju in pomagali s svojimi nasveti in znanjem pri pripravi seminarskih nalog. Posebej hvala Simoni in Petri za "dodatno" delo. :)

Verižni eksperiment in malce popra

Prejšnjo soboto, 26. 5., smo bili v Tehniškem muzeju Slovenije kjer smo si ogledali verižni eksperiment. Kot prvo me je presenetilo, da je bilo obiskovalcev tako malo. Da se posipam s pepelom, tudi mi smo bili prvič. Zadeva je zelo zanimiva in poučna.

Predvsem pa smo me presenetili študentje in študentka (vsaj eno sme videl) fakultet, ki sta sodelovali na prireditvi. Bili so zelo komunikativni in so zelo dopadljivo (predvsem tista za laične gledalce) predstavili nekatera dejstva s področja fizike. Bravo, kar tako naprej.

Tudi osnovnošolci in srednješolci so predstavili zelo zanimive eksperimente, ki so jih združili v precej dolgo verigo. Osnova vsakega eksperimenta je kroglica, ki se kotali, dviga, poriva in ne vem kaj vse še. S pomočjo kroglice spravijo v gibanje jadrnice, avtomobile, nihala in tako naprej. Naslednji eksperiment pa spet sprožijo s pomočjo krogle in gibanje teče naprej.

Seveda smo si kasneje ogledali še muzej. Moški del familije - beri večina (3:1) - je zavila takoj do dvo, tro ali več kolesnikov. Razstavljeni avtomobili so super. Fanta sta kar nekajkrat "zinila", ko sta si ogledovala te "škatle". Najlepši so še vedno avtomobili od našega ex. predsednika, ex. države - oj mladosti moja kje si. :)

Seveda pa brez "ocvirka" ne gre. Ob zaključku ogleda naletimo na otroka in stare starše, ki so si tudi ogledovali avtomobile. Ampak kako.

Sicer nisem vedno nadušen nad pravili v muzejih - ne dotikajte se eksponatov. Ampak kar pa so ti počeli, je pa bilo veliko preveč. Tisto malo bitjece se je sprehajalo med avtomobili, stari pa ga (ali jo) je veselo slikal. To bi še preživel, ampak ko je otroka poslal sedet v avto, je pa bilo dovolj. Po prijaznem (ja še vedno) opozorilu, se je spravil na nas kot da smo mi počeli oslarije.

Izjavil je kako pa si bo otrok zapomnil, da je bil v muzeju. Halo. To še ne pomeni, da naj otrok odpira avtomobile in se se sprehaja po avtomobilu. Na tak način so lahko eksponati uničeni v nekaj dneh ali mesecih. Pa je bilo še hujše. Razburjati in kregati z nami se je začel vpričo otroka. Zelo vzgojno. Pa ta tip bi naj vedel kaj je vzgoja - je profesor na FDV, pa še v medijih se dosti pojavlja. V prihodnosti bo imel težave otrok, ki ne bo vedel da se tega ne počne.

No ker si našega izleta nismo želeli pokvariti, smo se enostavno odpravili naprej. Pa nobenega čuvaja ni bilo v bližini.

Priznam pa, da mi je pritisk držalo še nekaj časa. Na običajni nivo mi ga je spravil pirček pri svakinji. :) Je pač imela rojstni dan.

Pa so maturantje zaplesali

Spet smo "slovenčki" pokazali svetu kakšni osli smo. Seveda ne naša mladina, ki je zaplesala po slovenskih ulicah. Ampak plesna šola iz Ljubljana (ime tako ali tako vsi poznate; na U se prične).

Da je tip tako požrešen, da gre podatke za eno boljših prireditev ponarejat. Groza. Iz precej zanesljivih virov vem, da so hudo ponarejali.

Žal mi je maturantov in drugih, ki so zaplesali z veseljem in željo, da lepo zaključijo naporno šolsko leto in zaključek šolanja. Upam, da ne bodo vzeli preveč za hudo vseh neumnosti in pranje umazanega perila, ki se bo začelo v medijih. Tisti tip iz Lj si je veliko preveč dovolil in umazal vse, ki se s plesom ukvarjajo v Sloveniji. Ne samo plesne šole. Tudi nas, ki radi zaplešemo in uživamo v lepih plesnih predstavah.

Vodja naše lokalne plesne šole mi je povedal, da so naši maturantje (ce) bili super in da so vse kritike na račun mladine, da se ne zna zabavati, imeti lepo povsem odveč in žaljive za mlade. Se sicer dogodijo tudi kakšne neumnosti (največkrat preveč alkota ali pa opojnih sredstev), ampak v splošnem je tale naša mladina kar OK.

Otroc, kar tako naprej. Ta stari osli, ki se igrate na na račun mladine, pa se pazite.

Hudo

Te dni smo se pogovarjali o nasilju v družini, pa sem slišal naslednji vic:

Žena pride k zdravniku polna modric. Potoži, da jo mož vsak večer nabunka, ko pride nadelan domov. Žena krivi alkohol. Zdravnik ji priporoči, da naslednjih 14 dni vsak večer skuha kamilični čaj in ga grgra od prihoda moža domov naprej, dokler ne zaspi.

Čez 14 dni pride na pregled in je vsa sijoča. Seveda brez modric. Ženska pravi, da je njegovo zdravilo čudežno.

Zdravnik pa ji odvrne: "Sem vedel, da ni problem v alkoholu, ampak v jeziku."

---
Sicer se s tem vicem ne strinjam. Ampak bistvo zgodbe je v nečem drugem. Veliko težav, ki so na svetu, ne samo v družini, bi se veliko bolje rešilo, če bi vsi najprej globoko zajeli sapo in prešteli do 10.

Veliko nesporazumov nastane zaradi prehitrega jezika in prepočasnega razmišljanja.

Nekaj bi imel #2

Ko šefica ukaže! :)

Planiram, načrtujem, sanjam… Pa pride šefica in vse pade v vodo. :(

Ni tako hudo. Ker moja boljša polovica ve, da sem bolj trmaste sorte, mi je seveda dala nasprotni predlog oz. drugo kost za glodanje. Precej resno mi je omenila, da jadrnice ali timarana ne bomo zelo pogosto uporabljali. (--- moj komentar: "Že pred časom sem izračunal, da bi plovilo uporabljali največ 3-4 tedne v letu. Ni veliko, priznam. Zaradi tega sem tudi odlašal z nakupom in še vedno samo sanjal, načrtoval… "---)

In mi namigne, kaj mislim o avtodomu. Ker sem ta vozila pred leti že ogledoval, sem takoj zagrabil idejo. Tako sem se za nekaj dni zatopil v razmišljanje. Seveda sem ugotovil, da je avtodom precej boljši način zapravljanja denarja kot nakup plovila.

In tako imam novo kost za glodanje.

Pa naj še kdo reče, da žene niso včasih (poudarjam - včasih!) pametne. Fantom v drugi puberteti morajo dati samo dobro kost za glodanje, pa imajo mir in še po njihovem je.

Čisti nateg. :)

Pa nisem nič jezen.

Maturitetne seminarske naloge

Pa sem nazaj. :)

Moram priznati, da sem zadnje dni (tedne) imel precej dela s seminarskimi nalogami naših maturantov (groza). Pa še sam sem pisal gradiva za seminarje. Pa še boljša polovica me je navdušila za druge ali drugačne družinske pridobitve (v enem od naslednjih blogov se bomo razpisal o tem). Pa počitnice smo imeli. Pa ... Eh sami izgovori. :)

Da ne bom preveč zašel. Govorim o maturitetnih seminarskih nalogah! Sicer se nimam za znalca na področju jezika (o ti bralec, to lahko okusiš na lastni koži), ampak to kar berem je katastrofa. Naslednja zadeva pa je vsebina. 50% mojih maturantov nima pojma kako se piše seminarska naloga. Ne vedo kaj je opis problema. Kaj hipoteza. Kaj načrtovanje dela. Kaj so rezultati naloge. Kaj razprava. Kaj zaključki. In kaj so viri. Pa smo jim vse to povedali v preteklih šolskih letih. Naslednja katastrofa so avtorske pravice ali avtorska lastnina. Copy -> Paste je najbolj uporabljena funkcija v urejevalniku besedil. Pa še slabe vesti nimajo. Brrrrr. Trenutno se dijaki (upam, da ne večina) seminarskih nalog loti dan ali dva pred oddajo in kopira gradiva s spleta. Da pa je katastrofa še večja, kopiranega gradiva niti ne preberejo.

Zganjam paniko? DA! Ker svet v katerega plujemo, spoštuje avtorja in njegovo delo. Znanje pa se v večini primerov dokazuje z izdelovanjem seminarskih nalog in predstavljanjem svojega dela. Seveda pa tudi z "normalnimi" ocenami. Takšne (prave) seminarske se pišejo po kakšen teden ali dva, pa več različnih virov se mora prebrati in zapisati SVOJE mnenje o teh virih ter SVOJE misli.

Torej maturantke in maturantje! Preden boste na faksu začeli pisati seminarske naloge, se tega opravila ponovno naučite. Če ste srednješolsko znanje pozabili, pa pojdite v tečaj (pa drag naj bo).

Pa lep vikend.

Obnova hiše (pa ne moje)

Nekateri moji sodelavci vedo, da se v zadnjem obdobju dodatno izobražujem. In ker jeziki ne počivajo (pa tudi govoric nisem oviral), slišim vse mogoče o moji prihodnosti. Pa še en tip v Celju gre v penzijo in čveke se množijo.

Vsem jezikom samo naslednje.
Obnova hiše me ne zanima. Če že moram kam, bom raje v svoji, le sobo bom zamenjal.

Sedaj pa tuhtajte. :)

A bomo šli jadrat za konec šole?

Tole vprašanje sem dobil včeraj pri kosilu. Najbolj sem bil presenečen, da mi ga je zastavil mlajši sin.

Poba do sedaj ni kazal pretiranega navdušenja nad jadranjem. Sicer je že bil nekajkrat na jadrnici, ampak hudega navdušenja ni kazal. Njega pri jadranju zanima le kopanje, sladoled, igranje kart in podobne aktivnosti. :)

Lani smo bili s prijatelji na krajšem izletu (ob koncu pouka) okoli Kornatov, kjer je lahko ta' mali prej opisane aktivnosti izvajal do onemoglosti. :) Očitno so mu zelo ostale v spominu.

Ampak nekaj drugega me je bolj fasciniralo. Fant o tem izletu skoraj celo leto ni rekel niti besede, pa mu je bil očitno vseeno všeč.

To lastnost otrok sem že večkrat opazil. Včasih so za naše "starševske" ali "odrasle" pojme zelo pasivni, nič jih ne zanima in podobno. Potem pa te presenetijo kot strela sredi jasnine. Zelo zanimivo. Ob našem jamranju, da so otroci nemotivirani in podobno, je takšno odzivanje otrok zelo dobrodošlo. Očitno se vzorci obnašanja zelo hitro menjujejo in prilagajajo trenutnim vplivom družbe, pa tudi tehnike.

Tole bo vse, treba bo delat. :)

Hočejo nekaj več

Danes sem dobil (verjetno po pomoti) v svoj poštni predal sporočilo, da znanec pripravlja plesne tečaje. To načeloma ni nič narobe, ČE!!!

---
Zakaj za vraga je vedno ČE. Življenje bi bilo 100% lepše, če teh ČE ne bi bilo.
---

Ta znanec je do nedavnega obiskoval pravo plesno šolo (Plesni Val - zaradi EPP se opravičujem). V tej plesni šoli sta s soplesalko dosegla veliko in sta eden od boljših parov med amaterji. Ampak očitno se počuti zelo močnega in želi svoje znanje posredovati naprej. To sicer ni nič narobe, če ne bi vabil članov že prej omenjene plesne šole.

Tole pa je že nelojalna konkurenca, pa še prave izobrazbe poba nima.

Pa še nekaj. Na ples se toliko že spoznam, da vem kaj in kako. V Celju so se in se preizkušajo različne plesne šole, ki nimajo domicila. Skoraj vse po nekaj letih obupajo in svoje "podružnice" umaknejo. Tudi bivši plesalci, ki so lahko celo preizkusili svoja trenerska znanja, so obupali. Tale posel je precej težak in nezanesljiv, pa še odgovoren je. Tudi zaradi tega je le za profesionalce.

_/)

Nekaj bi imel ...

Jep, pa bi res rad nekaj imel.

Nekaj zadnjih dni malce bolj intenzivno razmišljam o dopustu. Predvsem kako (brez stresa), kje (na morju), s kom (familija, ni vprašanje), zakaj (zaradi regeneracije) ga preživeti. Ker sem se nekaj let nazaj okužil z jadranjem (Grega hvala), vedno bolj razmišljam o nakupu jadrnice ali trimarana.

Vedno bolj ugotavljam, da mi "civilizirane" - beri hotelske & co. - počitnice ne ustrezajo. Sicer je fino za kakšen vikend (npr: plesni vikend) počitnikovati v hotelu ali podobni namestitvi. Vendar za tisto resno filanje baterij ne potrebujem ničesar drugega kot MIR. Pred leti smo hodili še v sindikalne hišice, pa so mi sčasoma začele presedati (vožnja na plažo, okolica...). Zaradi tega smo pred leti presedlali med kamperje. In ker dolgčas ali naveličanost ne počiva, smo si pred letom dni omislili gumenjak, s katerim smo se preteklo leto podali na bližnje in oddaljene plaže. Tudi letos bomo še nadaljevali s podobnim početjem. Do sedaj smo bili v Zatonu pri Ninu, letos pa gremo še bolj na jug - blizu Murterja se bomo preganjali. Upam, da bo vreme solidno in morje primerno za prevažanjem z gumenjakom.

In sedaj se pojavlja tisto začetno vprašanje; Zakaj bi nekaj več, drugače. Ker s časom ugotoviš, da ni vse hitro premikanje od zaliva do zaliva, ropotanje na krmi in dolgčas posadke. Več pomeni tiho plutje, možnost pogovarjanja, opazovanje narave, morskega življenja in podobno.

Te užitke pa lahko ponudi le plovba na plovilu, ki izkorišča moč vetra - jadra.

Kot sem že zapisal, smo se že skoraj 90% odločili, da gumenjaka prodamo in nabavimo nekaj na jadra. Ampak zadeve niso nikoli črno/bele, temveč sive. Pa so se znanci, kolegi, prijatelji oglasili, da naj malce bolj razmislim, če se splača imeti svojo barko. Najemi jadrnico pa imaš dopust, mi pravijo. Tudi to je res. Ampak razmišljam malce bolj v prihodnost.

Plovilo, ki ga želim nabaviti, je za vsaj 10 let in če uporabim malce preproste čarterske logike, hitro ugotovim, da se kar splača imeti svoje manjše plovilo (z možnostjo prevoza na prikolici). Zaradi tega, ker je najem barke poleti (edini možni termin dopusta) preko čarterja precej drag (>>1500€/teden) in se plovilo mojih sanj izplača že v nekaj letih. Če pa želim najem barke narediti bolj znosen, pa potrebujem kakšnega sopotnika. Ampak potem nastane gužva, prilagajanje in to ni več to. Pa še sopotnike moraš vedno iskati.

Za družabno jadranje pa so termini, ko se lahko s prijatelji (ali družine) odpravimo na velike jadrnice in je prava fešta. Za krajše obdobje in številčno močnejše posadke je zelo primeren termin okoli konca pouka v juniju, ko nekaj dni ni veliko dela, pa praznik je. Za moška jadranja je pa tudi oktober (počitnice) še zelo dobra izbira ali pa okoli začetka maja. Če se na prvem bolj plaziš od zaliva do zaliva, da se otroc namakajo, je druga verzija bolj na nož, za pridobivanje izkušenj.

Za tiste, ki se spoznate pa še slikice čolničkov, ki me zanimajo. Upam, da bom lahko oba v kratkem preizkusil in si ustvaril svoje mnenje (seveda ga boste deležni tudi na blogu).

Viko 20

Trokril


_/)

Pa smo plesali

Malce pozno ampak ...

Plesni vikend je minil in bilo je IN. V petek smo prišli v Pulo (hotel Histria) proti večeru in po večerji je sledil ples do polnoči. Za fosile je to že kar pozna ura. :) Spanje je prišlo na vrsto kasneje. Poleg plesa smo veliko čvekali in rešili vsaj 1/2 težav, ki jih imamo v SLO.

Sobota se je začela burno. Ob 7.30 jutranje ogrevanje - aerobika. Ampak mene je premamil bazen. Sledi dopoldanska runda plesnih vaj - standard. Pri tangu smo trenirali eno luškano kombinacijo.

Za tiste, ki mislite, da smo bili na plesnem vikendu sami "stručkoti" in obvladamo ne vem kakšne plese, naj zapišem, da predznanje ni potrebno (vse smo obdelali od začetka).

Sledi odmor in ogledu marine. V marini pa srečamo takšnega ptiča - galeba.

Posvetil sem se barkam v marini, predvsem jadrnicam, in sanjal kako lepo bo junija, ko bom zajadral med otoki. Uff, komaj čakam.

Popoldan nadaljujemo z rumbo. In bilo je kaj videti. Sicer zame oz. naju nič novega, ampak smo obstoječe figure zelo pikantno dopolnili.

Zatem sledi ponovitev petkovega večera. Večerja, ples in čvek.

Nedelja prinaša ponovno ogrevanje (spet ga prešpricam - :) tudi to obvladam). Dopoldan sledijo moderni plesi. Spet obdelamo novo figuro, ki jo bomo lahko porabili.

Sledi še pakiranje in vožnja domov.

In kaj smo se naučili:
tango - uporabna figura, zelo uporabna
rumba - lepo tehnično dodelana obstoječa figura, ampak mogoče preveč drzna
disco fox - precej "dolga" figura, vendar tudi uporabna

Torej nekaj novega, nekaj starega. Predvsem pa dobra družba in kvalitetno filanje baterij. :)

_/)

Plesni vikend

Takole, pa grem "filat" baterije.

Danes odhajam na pomladanski plesni vikend, ki ga organizira Plesni Val iz Celja (kratek epp). Letos bo plesni vikend v Puli, hotel Histria. Pred tem pa smo bili tri leta v Opatiji. Jeseni pa hodimo v Rogaško Slatino. In vedno je super in vedno več nas je.

Sicer vreme letos ne bo najboljše, bo vseeno OK. Zakaj? Poleg dobrega plesa, velja tudi nekaj dobra družba. :)

Na teh plesnih vikendih se naučimo nekaj "šmikerskih" plesnih korakov, praviloma pri vsaj petih plesih. Ampak to ne pomeni, da se lahko teh srečanj udeležijo samo plesni mojstri. Tudi začetniki lahko sodelujejo. Potrebno je znati samo osnovne korake.

Tole bo vse! Grem kufre pakirat in na pot.

Soglasje za ... ali varstvo osebnih odatkov

Še en rožca naše družbe. :(

Varstvo osebnih podatkov je trenutno v naši državi ena velika neumnost.

Po eni strani ne sem vedeti (vsaj po uradni poti) kako se piše neka oseba, po drugi strani pa lahko na spletu pregledam vse njene nepremičnine v SLO.

Slišim, da bomo morali imeti za vsako objavo slik ali priimka dijaka na spletni strani njegovo soglasje. Po drugi strani pa razne web kamere snemajo okolico po kateri se sprehajamo, jemo, beremo ...

Pozitivnega informiranja zakon naj ne omejuje. Le lažno informiranje naj zakon prepoveduje. Pojavi pa se problem negativne informacije. Pri mladoletnih osebah ni dileme - NE. Pri polnoletnih osebah pa zadeva ni več sporna - ne delaj neumnosti, pa se bo o tebi lepo pisalo. Seveda se pojavi vprašanje kaj je pozitivno ali negativno - to je popolnoma subjektivno vprašanje.

Vendar tudi v družbi kot celoti obstajajo vrednote, ki jih lahko postavimo na plus ali na minus. Če pa je neka informacija na meji in se avtor ne more odločiti, naj povpraša osebo, ki jo omenja v prispevku (drugače pač tvega tožbo zaradi obrekovanja).

Seveda pa mora obstajati varovalka. Vsakdo lahko zahteva, da se njegovi podatki umaknejo iz prezentacij, spletnih strani ...

Ob morebitni takšni kulturi obveščanja, bi kar nekaj časopisov direktno in novičarsko potonilo. :)

Ne bi bilo posebne škode.

18 let - VAU

Kaj se dogodi, ko postaneš star 18 let?? Nič, le odgovornosti so večje. Naj bi bile!!

Kako pa je v resnici?

Alkohol
Včeraj sem moral reševati problem(ček) dijakov, ki so pridišali v šolo. Seveda me je zanimalo, zakaj za vraga pijejo med poukom? Razlog -> rojstni dan -> 18 let. In seveda so morali nazdraviti. V čem pa je problem, se lahko vprašamo. V tem, da to ni prvič (zasačili smo jih drugič). Ob prejšnjem izpadu, so še malce tlakovali po šoli.

Pa smo že malce pozabili na njihove napake. Jim začeli ponovno zaupati, pa to zaupanje utopijo v kozarčku. Škoda.

Škoda, so dijaki prijetenga razred in se lahko z njimi precej stvari pogovoriš (ne samo šolskih). Zelo rad stopim v njihov razred.

Soglasje skrbnikov
To pa je naslednja neumnost. Polnoletni dijak lahko prepove staršem ali skrbnikom, da izvedo informacije o njih. Groza. Seveda je to zapisano v zakonodaji. Varovanje osebnih podatkov??? Kje pa. Upam, da bodo starši ob morebitnih izpadih svojih mladostnikov uvedli "povračilne ukrepe". Kako? Mislim, da je zadeva enostavna. Naj se takšni prepotentni mladostniki sami preživljajo.

Zakaj to predlagam? Ker tisti dijaki, ki žele uveljavljati to zakonsko ugodnost ne znajo skrbeti zase in zelo razvajeni. Poznam takšne primere. In ob morebitnem takšnem "ukrepu" se razvajenčki začno izgovarjati, da so starši dolžni skrbeti za njih. Seveda so. Tudi pri zdravniku so dolžni pregledat pacienta, pa je čakalna vrsta. Bo pa doma imel čakalno vrsto :). Vem, pretiravam. Ampak stanje je kritično.

Vendar pa je potrebno pogledati še drugo plat medalje. So tudi primeri, ko pa zagovarjam samostojnost otrok in to ne nujno polnoletnih. Včasih so razmere takšne, da je potrebno tudi to sprejeti. Samo ti otroci se ne izgovarjajo na polnoletnost, so lepo tiho in si celo želijo, da bi jih kdo "nadzoroval".

No pa začnimo

Pisanje bloga ali ne pisanje bloga? To je sedaj vprašanje!

Ker so blogi postali moda, sem začel tudi sam. :)

Sicer od mene ne pričakujte hudo silne aktivnosti. Ko pa bom napisal kakšno sporočilo, zna pa biti malce daljše. Pač rad čvekam.

Lep delovni teden!